V gornjem delu Mislinjske doline, se reki Mislinja in Glažutarica v globokih jarkih bohotita med pohorskimi gozdovi, kjer je bogastvo lesa in vodne moči.
Tu nekje, ko cesta zavije iz naselja Mislinje v Mislinjski jarek do Zoisovega parka, se pa prične naša pot. Kakšen kilometer hoje in že se ustavimo pri Tisnikarjevi rojstni hiši, hiši slikarja Jožeta Tisnikarja, kjer nas pričaka prijazna ga.Stoporko, nas popelje po izjemni zbirki slik in nam opiše zgodovino umetnika in njegova dela. Polni lepih vtisov se odpravimo naprej po Zoisovi poti do Robnikove kovačije in se za dalj časa zopet ustavimo v Zličevem rovu, kjer so nekdaj kopali železovo rudo. Vreme nam je bilo naklonjeno in reka Mislinja je pridno hladila ozračje , kar nam je prijalo, saj je za nami že kar nekaj kilometrov in koraki so postajali vedno težji. V stari kovačnici Mislinja smo si ogledali ohranjena orodja, ki so jih nekdaj uporabljali. Pot se je nadaljevala do Blaževega studenca. Ime povezujejo s svetim Blažem, zavetnikom proti boleznim grla. Sledil je ogled gozdne ozkotirne železnice iz leta 1902 in nazadnje ogled Pergerjevega vrta z vodnjakom. Vrt je posajen z raznolikimi zdravilnimi rastlinami, kar pa je z veseljem izkoristila ga. Minka Repnik in nam predstavila pravo delavnico o nabiranju , sušenju in pravilni pripravi zdravilnih rastlin, ki je še kako pomembno za zdravje in lajšanje boleni, ki nas pestijo današnje čase.
Naša ekskurzija se ja zaključila v Zoisovem parku. Ga.Petri Sušec in g.Dragotu Pogorevc se iskreno zahvaljujemo za vodenje in prikaz zgodovine Mislinjskega jarka. Z njuno izjemno bogato razlago smo izvedeli veliko zanimivih stvari . Domov smo se vračali potešeni , da zopet vemo nekaj več in ob 10 kilometrov prehojeni poti , smo zopet naredili nekaj tudi za naše zdravje.
Tekst: Fanika Slemnik
